Pregled mesečnega dogajanja na svetovnih trgih - junij 2010

Prva polovica leta 2010 je za nami in evrski vlagatelj je lahko razmeroma zadovoljen s prvim polčasom. Izraženo v evrih so delniški indeksi po svetu v povprečju pridobili na vrednosti: v ZDA dobrih 8%, na Japonskem dobrih 9%, v razvijajoči se Aziji (Indija, Indonezija, Tajska) tudi preko 30%, ter v Afriki in Bližnjem Vzhodu v povprečju okoli 15%. Le v Evropi so morali biti vlagatelji pri izbiri držav previdni, saj so bile razlike v donosnosti velike. Med bolj donosnimi so bile Baltiške države (v Estoniji in Latviji so delnice v povprečju pridobile več kot četrtino vrednosti), Danska, Turčija in Švedska. Padla pa je vrednost delnic v Franciji (okoli 12%), na Norveškem (za 8%) in Finskem (za dobre 3%). Kot regija se je najslabše odrezal Balkan, kjer so delnice v povprečju izgubile dobro desetino vrednosti. Pozoren bralec bo opazil, da gre za donosnosti, izražene v evrih. Donosnosti v lokalnih valutah namreč razkrijejo, da je bilo prvo polletje le redko kje dobičkonosno. Očitno se lahko mednarodno razpršeni evrski vlagatelj za dvig vrednosti premoženja zahvali skoraj izključno valutnim spremembam (t.j. padcu evra). Visoka nestanovitnost valut je odraz kreditne krize - predvsem evropskih držav - ki je letos deležna velike pozornosti. Razmere so tako resne, da so vlade marsikje politiko obrnile za 180 stopinj in spodbujevalne ukrepe zamenjale za varčevalne.

AMERIŠKI TRG

Junij za evrske vlagatelje, ki vlagajo v ameriške vrednostne papirje, ni bil donosen mesec. Delniški indeks Dow Jones Industrial Average je izgubil 3%, S&P 500 slabih 5% in Nasdaq 6% vrednosti. Ameriška administracija ima trenutno precej dela s sprejemanjem nove zakonodaje, ki bo urejala bančni sektor. Tako imenovani Frank-Doddov zakon je bil sprejet v predstavniškem domu, sedaj pa ga bo obravnaval Senat. Zakon temelji na Volckerjevem pravilu, ki stremi k ločitvi komercialnega od investicijskega bančništva. V zakonu je trenutno opredeljeno, da bodo banke lahko imele izpostavljenega le 3% Tier I kapitala v lastnih podjetjih zasebnega kapitala in hedge skladih. Gre za najdonosnejše segmente poslovanja bank, ki pa so hkrati tudi najbolj nepregledni in najmanj regulirani. Kakršnakoli bo končna verzija zakona, verjetno ne bo tako stroga kot je bilo sprva napovedano, poleg tega pa lahko banke pričakujejo večletno prilagoditveno obdobje. Vlagatelje v ZDA so sicer zaskrbeli junijski podatki o trgu dela. Delovna sila se je namreč zmanjšala za 652.000 ljudi, kar je največje mesečno zmanjšanje od 1995. Brezposelnost je padla z 9,7% na 9,5%, a izključno zaradi zmanjšanja delovne sile. Podjetja so sicer v juniju na novo zaposlila le 83.000 ljudi.

EVROPSKI TRG

Evropski delniški indeksi junija niso ubrali enotne smeri gibanja. Izraženo v evrih je britanski FTSE100 padel za 2%, francoski CAC40 za 1,8%, švicarski SMI20 je zrasel za 4,6%, nemški DAX30 pa ostal nespremenjen. Pomembnejši datum za evropske vlagatelje je bil 30. junij, ko je Evropska centralna banka (ECB) na izredni avkciji ponudila neomejeno količino trimesečnih posojil evropskim bankam. Zanimanje vlagateljev je avkcija požela zato, ker je naslednji dan zapadlo za 442 milijard evrov enoletnih posojil, ki so si jih evropske banke izposodile pri ECB v obdobju visoke negotovosti leta 2009. Obseg povpraševanja po tokratnih kratkoročnejših posojilih kaže, kakšne so nadaljnje likvidnostne potrebe bank. Strokovnjaki so pričakovali, da bodo evropske banke povpraševale po okoli 300 milijardah evrov, dejansko pa je povpraševanje znašalo le 132 milijard evrov. Vlagatelji bodo po vsej verjetnosti bolj pomirjeni z morebitnimi ugodnimi rezultati stres testa opravljenega na okoli 100-ih evropskih bankah. Opravili ga bodo lokalni bančni regulatorji s pomočjo smernic, ki jih je določila Komisija za bančni nadzor pri Evropski Uniji. Bonitetna agencija Moody's je podoben test že izvedla na 30-ih največjih evropskih bankah in ugotovila, da bodo banke brez težav utrpele morebitne izgube, izhajajoče iz državnih obveznic Grčije, Portugalske, Španije in Irske.

BALKANSKI TRG

Fundamentalna slika držav iz regije je razmeroma slaba in temu ustrezno se v letošnjem letu gibljejo tudi tečaji delnic na borzah. V juniju so delniški indeksi, razen turškega, ki je ostal praktično nespremenjen, izgubili na vrednosti. Ponovno so bil največji padci v Grčiji (7,5%) in Romuniji (7,6%). Po raziskavi Credit Market Analysis (CMA) so kar štiri države iz regije (Grčija, Romunija, Bolgarija in Hrvaška) uvrščene med države z najbolj tveganim državnim dolgom (Grčija je celo druga na svetu, s kumulativno verjetnostjo bankrota v naslednjih petih letih večjo kot 50%). V kolikor upoštevamo, da so težave v Srbiji primerljive z zgoraj omenjenimi državami, in da v analizo ni vključena BIH, ki praktično živi s pomočjo finančnih injekcij mednarodnih inštitucij, ugotovimo, da se izbor "zdravih" držav precej zoži. Turčija je sicer trenutno eno najhitreje rastočih gospodarstev Evrope, še vedno pa njen dolg spada med visokotvegane. Slovenija je na papirju še najbolj stabilna država, kar je pred časom samo potrdila z vstopom v OECD. Pogled na Ljubljansko borzo pa razkrije, da se podjetja soočajo s kar nekaj težavami. Predvsem so problematični odpisi vrednosti naložb, ki so se izkazale za očitne poslovne napake. Posledično so bile prizadete tudi banke v Slovenije, ki so močno zavrle kreditno aktivnost, potrebno za obuditev gospodarstva. Upamo, da bo evropski stres test, ki ga bodo izvedli tudi na banki NLB, obelodanil dejanski obseg težav največje slovenske banke. Večja transparentnost je namreč prvi korak v smeri okrevanja.

BALTSKE DRŽAVE, NORDIJSKE DRŽAVE, POLJSKA, RUSIJAIN UKRAJINA

Gibanje delniških indeksov v regiji je junija kazalo mešano sliko. V povprečju so zrasle delnice v Latviji (3,5%), na Švedskem (3,4%) in Danskem (1%). Največje padce so doživeli vlagatelji na Poljskem (6,7%), v Estoniji (4,8%) in na Norveškem (4,5%). Na polletni ravni je slika razmeroma ugodna, saj so delnice večinoma pridobile na vrednosti (na Baltiku v poprečju tudi za več kot četrtino vrednosti). 1. julija je Švedska centralna banka (Riksbank) dvignila ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 0,5%. S tem ukrepom se je pridružila Norveški centralni banki, ki je ena prvih dvignila obrestno mero od začetka trenutne krize. Napoved gospodarske rasti za Švedsko v 2010 znaša 3,8%, kar je višje od večine Evropskih držav. Kljub dvigu cene denarja švedska centralna banka vseeno opozarja na možnost znižanja gospodarske aktivnosti, v kolikor bi varčevalni ukrepi v Evropi zmanjšali povpraševanje po švedskih dobrinah. Švedsko rast sicer poganja izvoz industrijskih proizvodov na Kitajsko in v druge razvijajoče se države, glavnino izvoza pa vseeno ustvarijo v Evropi.

AZIJSKI TRG

Neenotna slika na delniških trgih v Aziji je bila prisotna tudi junija. Zrasle so predvsem delnice v razvijajočih se državah (v Indiji za 4,9%, v Indoneziji za 5,9% in na Tajskem za 7,1%), padle pa na Kitajskem (za 6,3%), Japonskem (za 0,3%) in v Avstraliji (za 2,9%). Priporočilo znanega vlagatelja, Marka Mobiusa, za nakup tajskih delnic se je izkazalo za pravilno. Konec junija je finančno ministrstvo dvignilo napovedi gospodarske rasti za 2010 s 5% na 5,5%, predvsem zaradi rasti izvoza, ki naj bi v 2010 znašala 22,5% in le 18%. V prvem letošnjem četrtletju je gospodarstvo zraslo za 12% glede na enako obdobje leta 2009. Dvig obrestnih mer se pričakuje v zadnjem letošnjem trimesečju, saj do pred kratkim, zaradi političnih nemirov, niso želeli zaostriti monetarne politike. Pomembna novica v juniju je bila tudi odločitev kitajske vlade, da odpravi vezavo juana na ameriški dolar. Ta poteza bi po mnenju strokovnjakov lahko ohladila naraščajočo inflacijo in nepremičninski balon. Ameriška banka Morgan Stanley priporoča nakup kitajskih delnic, ki so se v letošnjem letu odrezale nadpovprečno slabo. Trenutne ravni delnic so po njihovem privlačne tako v primerjavi z ostalimi razvijajočimi se trgi, kot v primerjavi z zgodovinskimi povprečji.

AFRIŠKI TRG IN TRG SREDNJEGA VZHODA

V regiji Afrika in Bližnji Vzhod se je negativno razpoloženje iz maja nadaljevalo tudi v juniju. Tudi tokrat so jo vlagatelji najslabše odnesli na Cipru, kjer je vrednost delnic v povprečju padla za 10,4% in v Egiptu, kjer so delnice izgubile v povprečju -5,7% vrednosti. Nogometna evforija v Južnoafriški republiki je očitno preusmerila pozornost vlagateljev, saj so delnice tam izgubile 2%. Ob robu svetovnega prvenstva državi grozijo s stavko v sektorju proizvodnje električne energije. Izpadi elektrike bi lahko zmanjšali industrijsko proizvodnjo, ki že tako kaže znake ohlajanja zaradi krize na izvoznih trgih (predvsem na Kitajskem). Indeks nabavnih managerjev v Južnoafriški republiki je junija padel prvič po osmih mesecih pod vrednost 50, na 48,4, kar kaže na krčenje industrijske proizvodnje. Pričakovali so vrednost okoli 53. Posledica omenjenih težav je padec randa v primerjavi z eurom na najnižjo raven v treh tednih (na 9,675). Junija so zrasle le delnice na Mavriciju (7,5%), kljub temu, da je vlada znižala marčevsko napoved gospodarske rasti za leto 2010 s 4,6% na 4,2%. Nižja rast je posledica manjše proizvodnje sladkorja in padca aktivnosti v gradbenem sektorju.

Abančna DZU d.o.o.  

V Ljubljani, julij 2010

Opozorilo:

Ta izjava ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo obravnavanih finančnih instrumentov ter ne predstavlja priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli finančnih instrumentov. Abančna DZU d.o.o. je navedene informacije pridobila na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere ocenjuje, da so verodostojni, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamči ter ne prevzema odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi danih informacij. V obravnavane finančne instrumente/naložbene skupine nalagajo tudi investicijski skladi, ki jih upravlja Abančna DZU d.o.o.

Prepovedano je kakršnokoli reproduciranje, prikazovanje, razmnoževanje ali naknadno razmnoževanje vsebin tega gradiva, bodisi deloma ali v celoti, na kakršnemkoli mediju ali na kakršenkoli način (vključno s predpomnjenjem, okvirjanjem), pa tudi kakršnakoli prodaja, preprodaja, retransmisija ali omogočanje dostopanja tretjim na kakršenkoli način. Kršitev navedenih prepovedi predstavlja podlago za kršiteljevo civilno in kazensko odgovornost.