Zakaj investirati v delnice afriških družb?
22.6.2010

Številni se najbrž sprašujete, zakaj investirati v Afriko. Dejstvo je, da gre z vidika kakovosti življenje za najrevnejši kontinent na zemeljski obli. Največji potencial afriškega kontinenta so naravna bogastva (aluminij, baker, diamanti, platina, premog, srebro, uranova ruda, zlato, železova ruda), kmetijstvo in turizem. Največji interes po naravnih nahajališčih izkazujejo Kitajska, Indija, Brazilija, Kanada, ZDA in druge države. Po nekaterih ocenah naj bi znašala vrednost do sedaj odkritih nahajališč surovin v Afriki približno 46.200 milijard ameriških dolarjev . Za primerjavo ameriški javni dolg po zadnjih podatkih presega 13.000 milijard ameriških dolarjev .
Tako so tuje multinacionalke že prepoznale svojo priložnost in si v Afriki že odrezale svoj kos pogače (zaslužka). Med mnogimi je tudi družba Newmont Mining Corporation iz Colorada. Gre za rudarsko družbo, katere glavna dejavnost je pridobivanje bakra in zlata. Svoje rudna nahajališča imajo v ZDA, Avstraliji, Peruju, Indoneziji, Kanadi, Novi Zelandiji in Mehiki. Družba je v Gani odprla 2 rudnika: Ahafo (2006) in Akyem (2008). Odprtje rudnika je na začetku pomenilo precej nejevolje in nezadovoljstva med okoliškim prebivalstvom, saj so se morali izseliti iz svojih domov. Da pa ne bi ostalo le pri izkoriščanju naravnega bogastva, so lokalne oblasti s korporacijo dosegle dogovor, da korporacija sodeluje pri razvoju območja. Tako so morali prizadetemu prebivalstvu plačati odškodnino, v obliki denarnih nadomestil, novih domov, infrastrukture in šol. Poleg tega jim pomagajo pri razvoju sodobnega kmetijstva (glavna dejavnost okoliških prebivalcev), ustanovili so razne programe za boljšo zdravstveno oskrbo (programi za zmanjšanje obolelih za malarijo, aidsom,..), varstvo okolja in živali.
Nikakor ne želimo ustvariti napačnega mišljenja, da celoten razvoj na afriškem kontinentu temelji na tujih multinacionalnih družbah. Omeniti je potrebno nekaj večjih afriških družb: Orascom Construction Industries (gradbeništvo - Egipt), Commercial International Bank Egypt (bančništvo - Egipt), Nigerian Breweries PLC (pivovarna - Nigerija) in Mobile Telecommunications Co KSC (telekomunikacije - Nigerija), če omenimo le največje.
Vstop tujega kapitala v nerazvito gospodarstvo običajno pomeni začetek gospodarskega razvoja države. Tujci poleg kapitala prinesejo nova znanja, navade, poveča se zaposlenost, izboljša se kvaliteta življenja, infrastruktura, itd. Podobno pot razvoja so prehodile številna druge, pred leti še nerazvite ali manj razvite države (Brazilija, Indija, Kitajska), zato gre verjeti, da bodo slej kot prej temu procesu sledile tudi afriške države.
Za primer lahko vzamemo Južnoafriško republiko. Od leta 1994, ko je na oblast stopil Nelson Mandela, se je zgodilo veliko sprememb. Vrednost izvoza je dosegla 91 milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja 33% bruto domačega proizvoda, javni dolg se je zmanjšal za polovico in predstavlja 23% bruto domačega proizvoda, inflacija se je iz dvoštevilčne pred nastopom oblasti Mandele znižala na 5%. Temu razvoju je sledil tudi delniški trg. Delniška borza v Johannesburgu sodi po podatkih konec leta 2009 na 19 mesto po tržni kapitalizaciji med svetovnimi borzami.
Tabela 1: Primerjava izbranih borz po tržni kapitalizaciji v letih 2009 in 1996 (v milijonih ameriških dolarjev)
| | | tržna kapitalizacija | tržna kapitalizacija |
|---|
borza | ime borze | leto 2009 | leto 1996 |
| Johannesburg - Južnoafriška republika | Johannesburg SE | 799.024 | 239.579 |
| Frankfturt - Nemčija | Deutsche Börse | 1.292.355 | 664.913 |
| Ljubljana - Slovenija | Ljubljanska borza | 12.141 | 891 |
Vir: World Federation of Exchanges
Razpršite svoje premoženje in izkoristite potencial gospodarskega razvoja afriških držav z naložbami v podsklad Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME. Če pohitite, lahko do 12.07.2010 vplačate v podsklad Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME brez vstopnih stroškov. Več o akciji...
Domen Langerholc, analitik - upravljavec, Abančna DZU d.o.o.
V Ljubljani, junij 2010
Uporabljeni viri:
1. Beylard, D. (2009). L'arnaque des juniors mini?res en Afrique. najdeno 15.junija 2010 na spletni strani http://www.lesafriques.com/l-arnaque-des-juniors-minieres-en-afrique/l-arnaque-des-juniors-minieres-en-af.html?Itemid=342?article=16512
2. Treasury direct (2010). The Debt to the Penny and Who Holds It. Najdeno 16.junij 2010 na spletni strani http://www.treasurydirect.gov/NP/BPDLogin?application=np
3. The Economist (2010). Jobless growth. June 5, 2010
4. WFE (2010). Najdeno 17. junij 2010 na spletni strani http://www.world-exchanges.org/statistics/annual/2009/equity-markets
Opozorilo: Prepovedano je kakršnokoli reproduciranje, prikazovanje, razmnoževanje ali naknadno razmnoževanje vsebin tega gradiva, bodisi deloma ali v celoti, na kakršnemkoli mediju ali na kakršenkoli način (vključno s predpomnjenjem, okvirjanjem), pa tudi kakršnakoli prodaja, preprodaja, retransmisija ali omogočanje dostopanja tretjim na kakršenkoli način. Kršitev navedenih prepovedi predstavlja podlago za kršiteljevo civilno in kazensko odgovornost. Ta izjava ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo obravnavanih finančnih instrumentov ter ne predstavlja priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli finančnih instrumentov. Abančna DZU d.o.o. je navedene informacije pridobila na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere ocenjuje, da so verodostojni, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamči ter ne prevzema odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi danih informacij. V obravnavane finančne instrumente / naložbene skupine nalagajo tudi investicijski skladi, ki jih upravlja Abančna DZU d.o.o..
Št. zadetkov: 5