Upravljavci naložb odgovarjajo na vprašanja ...

2.9.2010

1. ATVP je sprejela sklep, da bo pri razvrščanju vzajemnih skladov v posamezne kategorije, glede na njihovo naložbeno strukturo, v največji možni meri upoštevala mednarodno uveljavljen klasifikacijski standard EFC (The European Fund Classification). Mathias Bauer, predsednik združenja EFAMA, je klasifikacijo označil kot standard, ki bo povečal preglednost in možnost primerjav med vzajemnimi skladi znotraj evropskega trga. Kakšne spremembe prinaša EFC v praksi DZU in kakšne koristi lahko od nove klasifikacije pričakujejo slovenski vlagatelji? Ali se bodo razmerja med naložbenimi razredi znotraj naložbenih politik skladov spremenila in kako hitro?

Uveljavitev enotne klasifikacije vzajemnih skladov (VS), ki ji sledijo že znani svetovni ponudniki VS, bo prispevala k večji ureditvi slovenskega trga VS, predvsem pa olajšala vlagateljem sprejemanje investicijskih odločitev. Ožja opredelitev posamezne skupine VS namreč omogoča pravilnejšo in natančnejšo primerjavo VS, saj bodo vlagatelji bližje primerjavi "jabolka z jabolki". Poleg tega bo lažje ugotovljiva uspešnost upravljavcev VS. Klasifikacija EFC nas vse opozarja tudi na precej enovrstno trenutno ponudbo VS slovenskih DZU-jev. Hiter pregled tečajnice VS (ww.vzajemci.com) nam razkrije, da DZU-ji v Sloveniji pretežno ponujamo regijske in sektorske VS, po en obvezniški VS, par mešanih VS, skladi denarnega trga pa so že redkost. V klasifikaciji najdemo številne skupine VS, katerih obstoječa ponudba je skopa oziroma je sploh ni: delniški VS podjetij z nizko tržno kapitalizacijo, obvezniški VS z različno izpostavljenostjo obrestnim meram, obvezniški VS visokotveganih dolžniških VP itd. Klasifikacija VS, ki jo opredeljuje standard EFC, se razlikuje od trenutnega razvrščanja (npr. delniški skladi po EFC imajo najmanj 85-odstotno izpostavljenost lastniškim VP, med trenutno obstoječimi delniškimi skladi v Sloveniji pa najdemo tudi takšne z najmanj 75-odstotno izpostavljenostjo lastniškim VP), zato lahko upravičeno pričakujemo spremembe naložbenih politik. Vprašanje pa je ali bodo spremembe kmalu vidne, saj ATVP prilagoditev le priporoča ob naslednji spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada. Kakorkoli že, smer je prava, morda manjka le še ustrezna "spodbuda" (v smislu oprostitve plačila), da se DZU-ji podvizamo.

2. Bloomberg je povzel pričakovanja skupine analitikov, ki pričakujejo v letošnjem letu več kot 10 odstotno rast ameriškega indeksa S&P 500. Na drugi strani Roubini opozarja, da je scenarij dvojnega dna še vedno možen, če ne verjeten. Se, kot ponavadi, resnica skriva nekje na sredini obeh trditev?

Analitiki in Roubini ne govorijo o isti stvari. Prvi namreč napovedujejo gibanje delniškega trga, ki ga determinirajo rezultati poslovanja podjetij, psihologija vlagateljev itd., Roubini pa govori o gospodarski rasti. Hipotetično imajo torej lahko oboji prav - delniški trgi lahko zrastejo do konca 2010, razvita gospodarstva pa padejo (nazaj) v recesijo. Osebno sem sicer zadržan do Roubinijevih skrajnih stališč, saj se slišijo v glavnem njegove apokaliptične napovedi, bolj malo pa predlogi reševalnih dejanj. Verjetno bi se morali vprašati tudi o njegovem poslanstvu - zaenkrat mu je vloga zvonarja namreč prinesla veliko ugleda in slave. Se pa z njim strinjam, da bodo reakcije vlad (predvsem euroobmočja), glede na naravo trenutne krize (visoka zadolženost držav, ki jo spremlja s slabimi naložbami prežet finančni sektor), imele nadpovprečni vpliv na delniške trge. Varčevalni ukrepi držav, katerim lahko dodamo tudi konzervativno kreditno politiko bank, zavirajo vsakršno potrošnjo (zasebno, državno in investicijsko), kar se bo zrcalilo v rezultatih poslovanja podjetij, potrošniškem razpoloženju in v končni fazi tudi pri zmanjšani nagnjenosti vlagateljev k tveganju. So pa to, zopet po mojem mnenju, pravilni ukrepi, saj je stabilizacija javnih in zasebnih financ še kako potrebna, poleg tega alternativa - nadaljevanje monetarnih in fiskalnih spodbud - odpira kvečjemu nove skrbi. Z mano se ne bodo strinjali številni ekonomisti in dirigenti ekonomske politike ZDA, a "varčevalna" usmeritev bi lahko bila na srednji rok celo pozitivno sprejeta na delniških trgih.

3. Evropski stres test bank je pokazal na relativno dobro stanje evropskih bank. Ali to pomeni, da evropski finančni sistem ni tako ogrožen, kot so se mnogi bali? Smatrate način izvedbe testiranja bank za kredibilen pokazatelj?

Testu, ki ga je izvedla Komisija nadzornikov evropskih bank (CEBS), so očitali marsikaj, med drugim, da je preveril le potencialne izgube v trgovalnih knjigah, kjer imajo banke le manjši del problematičnih državnih obveznic, da ni vključeval nekaterih finančnih inštitucij v zahtevnem položaju, da je Tier 1 manj kakovosten pokazatelj ravni kapitala v banki itd. Kakorkoli že, Evropska centralna banka je v svojem poročilu, dne 23. Julija 2010, zagotovila, da je večina velikih evropskih bank zadovoljivo odporna na najslabše zamišljen makroekonomski scenarij, katerega verjetnost je izredno majhna. Nisem dovolj kompetenten, da bi lahko ocenjeval obremenitveni preizkus bank, zato se v tem primeru zanašam na ECB, kot poglavitno monetarno inštitucijo euroobmočja.

4. Ali tudi sami vlagate v sklad katerega upravljate? Na katera področja (geografska ali panožna) bi osebno stavili v letu 2011?

Upravljam VS z izjemno ozko usmerjeno naložbeno politiko, ki trenutno ne ustreza mojemu profilu. Interesi vlagateljev, ki vlagajo v VS, ki ga upravljam, so kljub temu usklajeni z mojimi interesi, ker je moje plačilo vezano na uspešnost upravljanja. Geografska področja smo v Abančni DZU na začetku leta 2010 rangirali kot sledi: Azija, ZDA, Evropa. Za zdaj ostajamo pri tej usmeritvi.

5. Ali lahko padec Vegrada povzroči večje težave za domači trg gradbincev ali nepremičninski trg?

Usoda Vegrada ne bo imela bistvenega vpliva na uspešnost poslovanja slovenskih "blue-chip" podjetij (morda z izjemo bank), s čimer tudi ne bo vplivala na uspešnost naših skladov. Zaradi tega razloga je ne bi komentiral. Na splošno lahko rečem, da je v primeru takšnih situacij, za nas pomemben jasen in hiter razplet zgodbe (kakršenkoli že pač je). Transparentnost je namreč ključna za ohranjanje mirnih in treznih glav vlagateljev. A kot rečeno, Vegrad ni na borzi kotirajoče podjetje, zato za nas služi bolj kot primer prakse reševanja kriznih situacij.

Na vprašanja Vzajemci.com je odgovarjal samostojni upravljavec Gorazd Belavič, Abančna DZU d.o.o.

Ljubljana, avgust 2010